Zgodovina izdelovanja želodca
Prvi zapis o želodcu se je pojavil 4. januarja 1620 v spremnem seznamu kolin, ki so jih gornjegrajski podložniki poslali škofu Tomažu Hrenu v Gradec (vir: Ignac Orožen, Dekanija gornjegrajska, 1877).
Od pisnih zgodovinskih virov o izdelavi Zgornjesavinjskega želodca prilagamo pisni dokument publicista Aleksandra Videčnika, ki že 25 let raziskuje ljudske običaje, navade in življenje ljudi v Zgornji Savinjski dolini.
Nekaj o zgornjesavinjskem želodcu
Mesna jed »zgornjesavinjski želodec« je gotovo kulinarična posebnost Zgornje Savinjske doline. Ponekod mu pravijo »koti«, večinoma pa kar želodec.
več:
Zapis Alenksandra Videčnika Eden vodilnih strokovnjakov za mesnine, dr. Stanislav Renčelj je v svoji knjigi ŽELODEC IN JEDI ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE (2007) med drugim zapisal:
»Starejši izdelovalci želodcev trdijo, da ima izdelava želodcev sigurno več kot 100-letno tradicijo. Izdelovali so ga že, odkar pomnijo njihove prababice. Pomenil jim je poleg kruha drugo največjo hišno dobroto. Pripravi želodca so namenjali posebno pozornost.
več: Želodec in jedi Zgornje Savinjske doline
Praktična navodila za izdelavo Zgornjesavinjskega želodca so objavljena tudi v knjižici »Priprava zgornjesavinjskega želodca«, ki jo je napisal izkušen izdelovalec Ožbalt Fajmut st. (1997, samozaložba).
Fotokopija rokopisa recepture za izdelavo želodca na kmetiji Logar v Logarski Dolini (nastal okrog leta 1930)
V knjigi Aleksandra Videčnika (1999, »Zgornjesavinjčani od rojstva do smrti«, Zavod za kulturo Mozirje; str. 23 - 24) zasledimo informacijo o ponudbi želodca. Če so bili v hiši svatov resnično veseli, so jim ponudili kuhan želodec. Izdelavo želodca omenja tudi Stanko Renčelj (1991, »Suhe mesnine – narodne posebnosti«, ČZP Kmečki glas; str. 67 - 68).
Ob registraciji geografske zaščite zgornjesavinjskega želodca tako v Sloveniji kot v EU smo dokumentirali zgodovino, tradicijo in posebnosti tega suhomesnatega proizvoda.
Ob tem smo se opirali na zapiske in pričevanja izdelovalcev želodca in raziskovalcev preteklosti, največ na zapise pokojnega Aleksandra Videčnika.
Več: Želodec na britanskem dvoru